Dragi bratje in sestre!
Bogoslužje druge nedelje po božiču želi v nas poglobiti duhovno bogastvo božiča. Hitro namreč lahko ob vsakdanjih skrbeh in delu pozabimo na božič in živimo naprej, kot, da se ni nič zgodilo.
Evangelist Janez nam ne predstavi Jezusovega rojstva na Betlehemskih poljanah, ne govori o pastirjih, obisku Modrih, o Jezusovem otroštvu. Svoj evangelij začne s svojevrstnim uvodom, ki je pesniška stvaritev in duhoven pogled na človekovo zgodovino.
V 18 vrsticah je povzel:
a) Bog, ki je ljubezen, snuje načrt odrešenja
b) Bog stopi v našo zgodovino po svojem Sinu, da bi nas posinovil
Bog je Stvarnik, je začetek vsega. Bog ni starček, samotar, je odnos ljubezni med Sinom in Sv. Duhom. Tako je tudi stvarjenje delo ljubezni: Bog ustvarja po Besedi.
Sirahova knjiga in evangelist Janez, čeprav vsak pod svojim vidikom, opišeta to skrivnostno Božje spuščanje, ko se Bog poda na pot k človeku.
Lahko je v tej Modrosti prepoznati Besedo o kateri govori evangelist Janez: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu. In Beseda je bila Bog. Ta Beseda je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo« (prim. Jn 1,1).
Po Janezu se je ta Beseda naselila med nami. Do kraja nam mora postati jasno, da krščanstvo ni neka ideologija, nek svetovni nazor, poleg mnogih nazorov, tudi da krščanstvo ni ena od tolikih ver (kot npr. Budizem ali islam).
Ne gre za svetovni nazor, gre za osebo Jezusa Kristusa iz Nazareta. V njem evangelist vidi vso neskončnost. In to je izrazil po zgledu filozofov iz 1. stol., ki so govorili o Logosu – Besedi. Evangelist uporabi grško besedo logos, da spregovori o Besedi, ki ni nihče drug, kot učlovečeni Božji Sin.
»In Beseda se je učlovečila in se naselila med nami!«
S tem stavkom evangelist Janez izreče božični dogodek. Bog se je utaboril med svojim ljudstvom na njihovi poti skozi zgodovino. Začenja se novi čas, nova zgodovina, novo štetje.
Začenja se tudi drama v človekovem srcu, eni ga bodo sprejeli, drugi zavrnili: »V svojo lastnino je prišel, toda njegovi ga niso sprejeli!«
Pred Kristusovim učlovečenjem stojimo izzvani v naši svobodi. Bog prihaja na svet nenasilno. Ne straši nas, temveč prihaja med nas, kot nebogljen otrok. Učlovečenje Boga se zgodi po načinu, ki je bil skupen vsem: po spočetju in rojstvu otroka, kot se še vedno dogaja. V tem dogodku Bog razodene vso svojo ljubezen in človekoljubnost.
Kako se Bogu zahvaliti za ta neskončni dar? To zahvalo izreče sv. Pavel v današnjem drugem berilu, iz pisma Efežanom: »Slavjem Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni« (prim. Ef 1,3-4).
Cerkev želi, da bi kljub praznikom, ki se zaključujejo, še vedno mislili na pomembnost tega učlovečenja. V Cerkvi imamo znamenje, ki naj bi nas vedno znova spominjalo na učlovečenje Božjega Sina. Gre za molitev »Angel Gospodov«.
Mislim, da je zelo primerno, da se na koncu božičnih praznikov spomnimo na to molitev. Sveti papež Pavel VI. je napisal apostolsko spodbudo o Marijinem češčenju. V tem pismu je še posebej podčrtal pomen te molitve, ki jo molimo trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer.
Božični prazniki niso dani samo za teh nekaj dni, gre za skrivnost iz katere naj bi živeli vsak dan, jo obujali in se zanjo zahvaljevali.
Naši predniki so molitev »Angel Gospodov« zelo radi molili. Veliko jim je pomenila. Zakaj je ne bi ohranjali tudi mi? Pri nas, hvala Bogu se še zvon oglasi trikrat na dan, ko je priložnost, da se kratko ustavimo in zmolimo to molitev. To trikratno zvonjenje pa ima tudi svojo simboliko: zjutraj pozvoni, ko začenjamo dan, to je priložnost da ta dan izročimo Gospodu, opoldne je čas za kratek odmor in zvečer, da se zamislimo, kako smo dan preživeli?
Po molitvi Angel Gospodov bo vera v učlovečenje Božjega Sina navzoča v našem vsakdanu.
Poskušajmo torej iz letošnjega božičnega praznovanja odnesti to, da bomo trikrat na dan, kadar bo le mogoče, molili molitev Angel Gospodov. Tako bomo to skrivnost božiča ohranjali in iz nje živeli skozi vse leto. Amen.
Msgr. Alojzij Cvikl DJ,
mariborski nadškof metropolit
