Na praznik Marijinega rojstva, Mali šmaren, je slovesno sveto mašo na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob njem je somaševal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Po pridigi je škof Šuštar blagoslovil narodne noše. Svete maše, ki jo je še zadnjič z Brezij prenašala TV Slovenija, se je udeležilo preko 2000 vernikov.
Pridigo objavljamo v celoti.
Dragi Pater Robert, dragi bratje in sestre tukaj na Brezjah ter vsi, s katerimi smo v molitvi povezani preko Televizije Slovenija in radia!
Danes smo na Brezjah zbrani na Marijin rojstni dan. Ker Božjo Mater Marijo imenujemo tudi našo mater, smo zbrani kot velika Božje družina na njenem rojstnem dnevu. Ob tem lahko pomislimo na naše mame in očete, kako praznujemo otroci njihove rojstne dneve? Prav gotovo jih obiščemo; jih obdarimo. Vsekakor jih želimo razveseliti, se zahvaliti za življenje in vso materinsko ali očetovsko ljubezen. Naj bo tako v našem srcu danes tudi pred Marijo, na njen rojstni dan.
Pred tremi tedni smo slovesno praznovali praznik Marijinega vnebovzetja. Ob Mariji potrjujemo svojo vero v večno življenje. Ko občudujemo našo nebeško Mater v Božji slavi, prav gotovo vsak od nas želi, da bi se ji po smrti pridružil; da bi tudi vsak od nas prišel na prostor, ki mu ga je Oče pripravil. Ob Mariji ne prosimo le za naše sedanje potrebe in rešitve iz trenutnih stisk in nadlog, pač pa se nanjo oziramo za največjo stvar: da nam pomaga priti v nebesa. Na različne načine se ji približujemo in iščemo njeno pomoč. Priporočamo se ji z molitvijo in romanjem, da prihajamo k njej na Brezje. Priporočamo se ji z molitvijo rožnega venca, ki je naši nebeški Materi tako pri srcu, kot je povedala v mnogih različnih razodetjih. Danes posebej slavimo Marijino rojstvo, s katerim bi lahko rekli, da je Bog začel uresničevati načrt odrešenja; ko je pripravil Mater za svojega Božjega Sina.
Prazniki, romanja, svete podobe in pripovedi so namenjeni tudi temu, da bi si na oprijemljiv način pomagali v našem verovanju. Saj želimo vstopiti v našo vero in doživljanje Božjih skrivnosti z vsemi našimi čuti. S tem samo potrjujemo svojo vero v Božjega Sina Jezusa Kristusa, ki je postal človek. Z dušo in telesom želimo doživljati Božje skrivnosti. Kako lepo nam pri tem prihaja naproti slika Marije Pomagaj tukaj na Brezjah. V zaupanju se verniki zatekamo k Mariji, da jo slavimo, jo prosimo in se ji zahvaljujemo. Marija, nebeška Mati zares deluje: o tem govorijo mnoga pričevanja. Dogajajo se čudeži; pa ne le fizični čudeži ozdravljenja in pomoči, pač pa še bolj moralni čudeži: čudeži spreobrnjenja, vere, kesanja nad grehi, čudeži sprave, zaupanja in spremembe v življenju. Ti moralni čudeži so pomembnejši kot fizični, čeprav se na zunaj ne vidijo tako jasno.
Naša Mati Marija nas po svoji podobi vabi k VERI. Prosimo jo, naj nas potrjuje v veri, da bi vero znali živeti v našem vsakdanjiku. Naj nam pomaga, da vere ne bi izgubili. Sem na Brezje, pa tudi na druge romarske kraje, prihaja mnogo ljudi, ki so bili v otroštvu in mladosti verni, ter imajo na to lepe spomine. Kasneje pa so se oddaljili, prenehali moliti in morda izgubili vero. Romanje in molitev pred Marijo, pa zopet poživi njihovo vero in včasih pomeni pravo spreobrnjenje. Kako smo tega vsi veseli.
Marija vedno znova pokaže na Jezusa, ki govori, deluje, odrešuje. Marija kaže na Jezusa, kot bi nam hotela reči, naj storimo, kar nam Jezus naroči in naj zaupamo v njegovo moč. Današnji evangelij lepo potrdi to misel: Jezusovo delo, Jezusov čudež, ki spreminja življenje in odpira nove perspektive. Evangelij ne govori le o čudežu pred 2000 leti, pač pa o dogodku namenjen nam in v katerega smo sami povabljeni.
V evangeliju je osrednja beseda: »Effeta!« - »odpri se«. V poganskem okolju so ljudje polni zaupanja privedli k Jezusu bolnega človeka, gluhega in nemega. Ta človek je bil velik revež; zaprt sam vase, v svojo gluhoto; ni mogel z besedami izraziti sebe in govoriti drugim. Jezus je vstopil v njegovo stisko in ga ozdravil. Rekel je: »Odpri se«! In ta človek se je odprl; odprl je ušesa, da je lahko slišal druge, ljudi in Jezusa; razvezal se mu je jezik in je lahko izrazil svojo misel ter pravilno govoril. Kako velik čudež – fizični čudež. Še večji je bil čudež odpiranja človeka za Boga in za sočloveka. Lahko je slišal besede življenja, besede ljubezni… Lahko je izrazil sebe, posredoval svojo izkušnjo ljubezni in začel oznanjati. Ta Jezusova beseda in njegova gesta sta tudi del krstnega obreda. Pri krstu se duhovnik po oblivanju z vodo in maziljenjem s krizmo dotakne ušes in ustnic krščenca in izgovori besedo »Effeta!« Pri tem moli, da bi krščenec slišal Božjo besedo, jo sprejel in razumel, ter da bi jo oznanil tudi drugim ljudem.
POSLUŠATI JEZUSA. K temu smo povabljeni. To pomeni, da smo pozorni in znamo razločevati, oziroma izbirati, koga bomo poslušali; komu bomo poslušni. Če poslušamo Jezusa, se bomo navzeli tudi njegove miselnosti, njegovega razmišljanja. Z njim se bomo lahko pogovarjali, kar pomeni osebna molitev. Tako vere ne bomo razumeli kot lepo tradicijo, pač pa kot živo moč in vrednoto, ki podarja življenje.
PRAV GOVORITI, OZNANJATI. Tudi k temu smo povabljeni že od krsta naprej in potrjeni pri birmi – za oznanjevanje in pričevanje. Če je za mene nekaj, kar sem prejel zares vrednota, bom to posredoval še drugim ljudem. Tako kot je ozdravljeni gluhonemi človek vesel oznanjal in z njim vsi njegovi prijatelji, tako oznanjajmo svojo vero tudi mi; oznanjajmo velike reči, ki jih je Bog storil v našem življenju, kot osebno pričevanje. Res smo povabljeni, da to povemo in razložimo še drugim ljudem. Tako bomo vero živeli z radostjo kot veliko vrednoto in ne bomo gledali na praznike, svete podobe, in urejene cerkve kot dragoceno kulturno dediščino. Marija z Brezij naj nam pomaga pri poslušanju in oznanjanju Božje besede ter pripovedovanju o veličastnih Božjih delih. Amen.