Spoštovani g. nadškof metropolit Stanislav Zore!

V svojem imenu, v imenu duhovnikov in vernikov novomeške škofije izražam ljubljanski nadškofiji ob smrti upokojenega nadškofa msgr. Alojzija Urana iskreno sožalje.

Dolgo je bilo klesanje in težki so bili udarci mnogih preizkušenj, zlasti v zadnji bolezni, da je Stvarnikova roka izklesala iz pokojnega nadškofa Alojzija Urana svetlo podobo in lik za večno srečo. Ostal bo nepozabnem spominu za mnoge, ki smo ga poznali, se z njim družili, prepevali in se z njim trudili v vinogradu nekdanje skupne ljubljanske nadškofije. Dve leti je bil kot ljubljanski nadškof tudi ordinarij na ozemlju sedanje novomeške škofije, več kot 10 let pa je kot pomožni škof vodil mnoga slavja in zlasti številne birme v njenih župnijah. Prepričan sem, da bo zato ostal tudi v naši škofiji v lepem spominu in da bo deležen molitev mnogih, ki so ga spoznali in spoštovali. Naj mu bo Gospod bogat plačnik za vse, kar je dobrega storil in tudi za vse hudo, ki ga je sprejel in v duhu duhovniškega in škofovskega gesla »Da, Oče« nosil v vseh letih škofovskega služenja in preizkušenj.

Naj se po mnogih letih notranjih bojev in dolgotrajni in mučni bolezni spočije na Jezusovem Srcu.

Msgr. Andrej Glavan
Novomeški škof